Select Page

Uvod

Luksemburg, majhna, a gospodarsko živahna država v osrčju Evrope, je znan po ugodnem poslovnem okolju in močnem finančnem sektorju. Za podjetja, ki poslujejo v Luksemburgu, je razumevanje pravil in predpisov, ki urejajo obdavčitev, ključnega pomena.

Pravila obdavčitve za luksemburške kapitalske družbe

Luksemburška davčna pravila za kapitalske družbe(Sàrl ali družba z omejeno odgovornostjo, société anonyme ali delniška družba), vključno s korporacijami in podobnimi subjekti, v veliki meri odražajo pravila, ki veljajo za posamezna podjetja in osebne družbe. Vendar pa obstajajo nekatere posebnosti, značilne za kapitalske družbe, ki jih je treba natančneje preučiti.

Priznavanje transakcij z delničarji

V primeru posameznih podjetij luksemburška davčna zakonodaja opredeljuje različne vrste transakcij, ki jih lahko lastnik podjetja opravi s svojim podjetjem. Te transakcije vključujejo prejemanje plače, zasebne dvige ali prenos nepremičnine na podjetje, kar povzroči dodatni prispevek.

Kapitalske družbe pa imajo ločeno pravno in davčno identiteto, pri čemer so delničarji obravnavani kot ločeni subjekti, s katerimi lahko sklepajo pogodbe, podobno kot s tretjimi osebami. Zato se plače, ki jih družba izplačuje svojim delničarjem za njihovo delo v družbi, štejejo za redne plače, prodaja nepremičnine s strani delničarja družbi pa ostaja dobronamerna prodaja.

Razlikovanje med odhodki, ki ustvarjajo prihodek, in odhodki, ki ga uporabljajo

Podobno kot individualna podjetja in osebne družbe morajo tudi kapitalske družbe razlikovati med stroški, ki nastanejo zaradi ustvarjanja dobička (odbitni stroški), in stroški, ki pomenijo uporabo dohodka (neodbitni stroški).

To razlikovanje velja tudi za stroške in prihodke, povezane s transakcijami z delničarji, ki morajo biti izključno povezani z dejavnostmi podjetja, da bi pozitivno ali negativno vplivali na dobiček podjetja.

Pojavita se dva scenarija, ko je računovodski dobiček podjetja umetno zmanjšan ali povečan zaradi transakcij z delničarji:

Skrite razdelitve dobičkov

Kadar delničar neposredno ali posredno prejme koristi od podjetja, ki jih ne bi prejel, če ne bi bil delničar, ima podjetje izgubo potencialnega zaslužka ali zmanjšanje neto vrednosti. V takih primerih se dejanska transakcija nadomesti s tisto, ki bi se zgodila, če bi bil delničar tretja oseba. Šteje se, da je družba razdelila nerazkrito dividendo, ki je enaka nenormalni prednosti, dodeljeni delničarju.

Skriti kapitalski prispevki

Če eden od delničarjev omogoči podjetju, da doseže dobiček, ki ga sicer ne bi doseglo v poslih s tretjimi osebami (npr. odpis dolga, prenos sredstva po ceni, nižji od tržne vrednosti), je treba računovodski dobiček zmanjšati za neobičajno pridobljeno prednost. Ta prednost se obravnava kot dodatni kapitalski vložek v podjetje.

Prihodki iz poslovanja

Pod določenimi pogoji so lahko znatni kapitalski dobički iz deležev v Luksemburgu oproščeni davka. Ta ureditev, znana kot ureditev “matične in odvisne družbe” (ki se uporablja tudi v okviru ureditve SOPARFI:“Société de Participation Financière“, luksemburška holdinška družba), je namenjena odpravi dvojne ekonomske obdavčitve dividend, ki bi se pojavljala tako na ravni odvisne kot na ravni matične družbe.

Podobno se lahko pod posebnimi pogoji oprostijo tudi kapitalski dobički iz prodaje delnic podjetij, ki so na splošno obdavčljivi.

Obdavčitev dividend

Davčna obravnava dividend v Luksemburgu je različna in jo je mogoče razvrstiti v tri glavne scenarije:

Popolna oprostitev dividend

Dividende, ki jih prejme podjetje, so lahko v celoti oproščene, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

  • Matična družba mora biti kapitalska družba rezidentka ali stalna poslovna enota kapitalske družbe rezidentke s sedežem v Luksemburgu v državi konvencije.
  • Hčerinska družba mora biti upravičena udeležba, kar pomeni, da je bodisi v celoti obdavčljiva kapitalska družba rezident, družba iz Evropske unije, za katero velja direktiva o matični in hčerinski družbi, bodisi kapitalska družba s sedežem v pogodbeni ali nepogodbeni jurisdikciji tretje države, za katero velja obdavčitev, primerljiva z obdavčitvijo v Luksemburgu (šteje se za primerljivo, če je efektivna davčna stopnja vsaj 10,5 %, kar je v skladu z upravno prakso polovica stopnje davka od dohodkov pravnih oseb).
  • Delež mora predstavljati vsaj 10 % osnovnega kapitala hčerinske družbe. Vendar ta 10-odstotni prag ni potreben, če stroški pridobitve udeležbe znašajo vsaj 1,2 milijona EUR.
  • Oprostitev se odobri, če matična družba ima ali se zaveže, da bo imela udeležbo neprekinjeno 12 mesecev, in če odstotek v tem obdobju ostane nedotaknjen.
  • Dohodek, ustvarjen iz delnic, mora biti sestavljen iz dividend ali podobnih proizvodov (prihodki od likvidacije).

Delna oprostitev 50 % bruto dividend

Kadar pogoji za popolno oprostitev niso izpolnjeni, bodisi zaradi pomanjkanja zahtevanega odstotka lastništva delnic bodisi zaradi neizpolnjevanja zahteve po 12-mesečnem lastništvu, se za dividende lahko uporabi delna oprostitev v višini 50 % bruto zneska dividende. Ta oprostitev je pogojena z izpolnjevanjem vseh drugih pogojev za popolno oprostitev. Zato morajo dividende izvirati iz upravičene udeležbe.

Popolna obdavčitev dividend

Dividende, ki ne izpolnjujejo pogojev za popolno ali delno oprostitev, so v celoti obdavčene. Primer tega scenarija so dividende, ki jih izplačajo neupravičeni deleži, kot so podjetja s sedežem v davčnih oazah.

Obdavčitev kapitalskih dobičkov

Za uveljavljanje oprostitve morajo biti izpolnjeni določeni pogoji:

  • Tako matična kot odvisna družba morata izpolnjevati enake pogoje, kot veljajo za prejem dividend, ki so v celoti oproščene davka, razen tega, da mora imeti matična družba v lasti vsaj 10 % delniškega kapitala odvisne družbe ali da je odvisno družbo kupila za najmanj 6 milijonov EUR.
  • Izjema je odobrena pod pogojem, da ima matična družba pomemben delež ali se zaveže, da ga bo imela vsaj 12 mesecev. V primerih, ko družba odprodaja svoj delež po fazah, zadostuje izpolnjevanje zahteve glede obdobja imetništva za 10-odstotni delež ali 6 milijonov evrov.

Izjemno obdavčljivi kapitalski dobički

V nekaterih primerih so lahko kapitalski dobički, ki bi sicer izpolnjevali vse pogoje za oprostitev, še vedno obdavčeni. Takšna situacija nastane, če so pred prodajo nastali previsoki stroški, ki so v preteklosti zmanjšali davčno osnovo ali povzročili prenos izgube podjetja. V takih primerih bo zakonodajalec obdavčil kapitalski dobiček do višine presežnih stroškov, ki so nastali v preteklosti.

Konsolidirani profitni režim: Davčna integracija

Davčna integracija ali konsolidacija je davčna ureditev, pri kateri se hčerinsko podjetje matičnega podjetja obravnava kot navadna stalna poslovna enota, kar omogoča izravnavo dobičkov in izgub med obema subjektoma, čeprav sta ločena davčna zavezanca.

Pogoji za ta režim so naslednji:

  • Konsolidacijska družba mora biti kapitalska družba rezidentka ali stalna poslovna enota kapitalske družbe nerezidentke s sedežem v Luksemburgu, za katero velja davčni režim, primerljiv z luksemburškim sistemom.
  • Vse družbe, ki jih je treba konsolidirati, morajo biti v celoti obdavčljive rezidenčne kapitalske družbe (posredno lastništvo v celoti obdavčljivih rezidenčnih kapitalskih družb prek preglednih subjektov ohranja upravičenost do davčne integracije). Mednarodna davčna konsolidacija ni mogoča.
  • Konsolidacijska družba mora imeti v lasti vsaj 95 % osnovnega kapitala odvisne družbe. Ta prag se lahko na podlagi pozitivnega mnenja ministra za finance zniža na 75 %. Prav tako je treba priznati, da je sodelovanje še posebej koristno za gospodarski razvoj države.
  • Družbe, ki jih je treba konsolidirati, morajo za to zaprositi davčne organe. Odobritev se dodeli za najmanj pet let, učinki konsolidacije pa veljajo šele od datuma odobritve.

Poslovni odhodki

Odbitnost prejemkov za vodstvene delavce

Prejemki, izplačani direktorjem za njihove vsakodnevne vodstvene naloge, so odbitne plače, tudi če je direktor tudi delničar družbe. Druga plačila direktorjem, imenovana “tantièmes”, se ne odbijejo od davčne osnove podjetja.

Odbitnost finančnih stroškov

Plačila obresti

Plačila obresti, ki jih kapitalske družbe plačajo za najeta posojila, se na splošno odbijejo od njihove davčne osnove. Odbitek je samodejen, ne glede na status posojilodajalca (obresti, plačane banki posojilodajalki, so odbitne, prav tako plačila obresti na tekoče račune delničarjev) ali njegov davčni status (odbitek velja ne glede na to, ali so obresti plačane osebi, ki je v celoti davčni zavezanec ali ne).

Vendar pa je lahko delničar v skušnjavi, da podjetje financira tako, da namesto kapitalskih vložkov zagotovi posojila z obrestmi. To delničarju omogoča, da prejme nadomestilo v obliki odbitnih obresti za podjetje kot neodbitnih dividend. Če delničar z odobrenim posojilom prejme koristi, ki jih običajno ne bi pridobil, če ne bi bil delničar, se plačila obresti lahko prerazvrstijo kot skrita izplačila dividend.

Davčni organi bodo podrobno preučili previsoke obrestne mere in vsako obrestno mero, ki presega tisto, ki bi jo v enakem položaju zahtevala tretja oseba, prekvalificirali v skrito dividendo. Podobno se lahko preverja tudi prekomerna zadolženost kapitalskih družb (posledice premajhne kapitalizacije vključujejo prerazvrstitev izposojenih sredstev v lastniški kapital in opredelitev obresti, plačanih na presežni znesek posojila, kot skritih dividend).

Na splošno je razmerje med dolgom in lastniškim kapitalom 15 proti 85 (15: lastniški kapital, 85: dolg) sprejemljivo, kadar si podjetje za pridobitev udeležbe izposodi denar od svojih delničarjev. Če posojilo zagotovi tretja oseba, običajno banka, ni treba upoštevati posebnega razmerja med dolgom in lastniškim kapitalom.

Stroški, povezani z oproščenim dohodkom, niso odbitni. To pravilo pomeni, da plačila obresti za posojila, najeta za financiranje pridobitve udeležbe, niso odbitna, če so dividende, prejete iz te udeležbe, delno ali v celoti oproščene.

Izjema so obresti, ki presegajo znesek prejetih dividend (prekomerni stroški). V takih primerih se presežni del obresti še naprej odšteva od davčne osnove.

  • Popolnoma oproščene dividende: Veljajo splošna pravila.
  • Delno oproščene dividende: V tem primeru je treba opozoriti, da je prejeti dohodek obdavčljiv v 50 %. Zato so stroški neodbitni le do 50 %.
  • Popolnoma obdavčljive dividende: Stroški, povezani s temi dividendami, so v celoti odbitni.

Če povzamemo, je razumevanje davčnih pravil in predpisov, ki veljajo za luksemburške kapitalske družbe, bistvenega pomena za učinkovito finančno upravljanje in skladnost. Posebnosti, povezane s transakcijami z delničarji, obdavčitvijo dividend, kapitalskih dobičkov in odbitki stroškov, so ključna področja, ki jih je treba skrbno preučiti. Z upoštevanjem teh pravil lahko podjetja optimizirajo svoje davčne položaje, pri tem pa ostanejo v skladu z luksemburško davčno zakonodajo.

Za registracijo luksemburške družbe (Sàrl/družba z omejeno odgovornostjo ali SA/delniška družba ali drugo) ali luksemburškega holdinga se obrnite na strokovnjaka Damaliona.